Predstavitev projekta

Ključni raziskovalni izzivi s katerimi se soočamo v tem projektu so povezani z razvojem kataloga kazalnikov, kot tudi metrik in orodij, ki bi lahko zagotovila odločevalcem več relevantnih, točnih in večplastnih analitičnih informacij za kvalificirano in kvantificirano pripravo, izvajanje in evalvacijo politik na področju e-uprave (ex-ante in ex-post). Raziskava temelji na predpostavki, da obstoječe metodologije za evalvacijo politik na področju e-uprave odločevalcem ne zagotavljajo dovolj uporabnih informacij za kakovostno odločanje. Pretekle izkušnje na področju e-uprave in javnofinančni trendi jasno zahtevajo razvoj  instrumentov, ki bi lahko prispevali k boljšemu oblikovanju politik na področju e-uprave in omogočali celovito evalvacijo politik in projektov e-uprave – bodisi pred ali po njihovi implementaciji. Obstoječe metodologije so nedvomno uporabne do določene mere in lahko izboljšajo kakovost postopkov odločanja na tem področju, vendar pa le-te v skladu z lastnimi omejitvami in pomanjkljivostmi ne zagotavljajo celovite evalvacije politik na področju e-uprave.

Iz do sedaj znanih temeljnih in aplikativnih raziskav je možno določiti in izluščiti ključne evalvacijske vidike in ravni, ki jih obstoječe metodologije pokrivajo. Spodaj so opisani  imenovani vidiki evalvacije in njihove značilnosti:

  • Evalvacija transformacijskih učinkov: spremembe v zalednih sistemih (back-office), zmanjševanje hierarhičnih ravni, prenova poslovnih procesov, zunanje izvajanje, zmanjševanje administrativnih ovir, stroškov in bremen itd.  (organizacijski vidik);
  • Evalvacija vlaganj v infrastrukturo: stroški IKT infrastrukture, podatkovna infrastruktura, kadrovski viri, pravne podlage itd. (infrastrukturni vidik);
  • Evalvacija političnih in socioloških učinkov: transparentnost, odprtost, korupcija, zadovoljstvo uporabnikov, demokratizacija, participacija itd. (politično-sociološki vidik);
  • Evalvacija ekonomskih in trajnostnih učinkov: stroški, javna korist, učinki na BDP, konkurenčnost, gospodarska rast, trajnostni razvoj itd. (ekonomski in trajnostni vidik).

Poleg kategorizacije metodologij glede na različne evalvacijske vidike, lahko metodologije razvrstimo tudi glede na evalvacijske ravni. V raziskavi je bilo identificiranih pet evalvacijskih ravni, ki so opisane spodaj:

  • Raven teritorialno-upravne enote: evalvacija se nanaša na teritorialno / upravno enoto, ki je predmet preučevanja (npr. določene ravni znotraj države; regija, zvezna država, določena raven med državami; čezmejne regije, vrsta držav ali držav članic nadnacionalnih organizacij kot so EU, OECD in ZN).
  • Raven sektorske politike: evalvacija vključuje različne politike, ki so predmet preučevanja ocenjevanja (npr. davčna politika, okoljska politika, raziskovalna politika itd.)
  • Raven programa: evalvacija se osredotoča na programe, ki so običajno sestavljeni iz skupin povezanih projektov (npr. programi e-zdravje in e-učenje).
  • Raven organizacije:  evalvacija se nanaša na različne ravni organizacij (npr. raven državne agencije, ministrstva ali posamezne organizacijske enote znotraj le-teh, raven občine ali katerega koli drugega organa javne uprave).
  • Raven projekta: evalvacija zajema projekte in storitve, ki izhajajo iz teh projektov (npr. informatizacija procesov / storitev za ustanovitev podjetja).

Celovito vrednotenje politik na področju e-uprave zahteva upoštevanje kompleksne strukture e-uprave in zapletenosti samega političnega procesa. Predlagani konceptualni model za izgradnjo kataloga kazalnikov za evalvacijo politik na področju e-uprave skuša zajeti široko paleto pomembnih dejavnikov, kar se kaže v široko zastavljenih vidikih evalvacije, in hkrati omogočiti tudi evalvacijo politik e-uprave na različnih ravneh. Konceptualni model postavlja teoretične in praktične temelje za razvoj celovitega kataloga kazalnikov za evalvacijo politik na področju e-uprave (Slika 1).

                 Slika 1: Konceptualni model za izgradnjo kataloga kazalnikov.

Predstavljeni konceptualni model omogoča tako celovito, kot tudi ciljno evalvacijo (osredotočenje na posamezen evalvacijski vidik ali posamezno evalvacijsko raven) in zagotavlja bolj pregleden in zanesljiv postopek evalvacije. Osnovna shema za razvoj kataloga kazalnikov za evalvacijo politik na področju e-uprave izhaja iz predstavljenega konceptualnega modela (Slika 1). Kakovosten katalog kazalnikov za vrednotenje politik na področju e-uprave mora vsebovati kazalnike, ki so jasno opredeljeni, medsebojno komplementarni, merljivi v praksi in na podlagi katerih je mogoče izvesti pregleden in dosleden postopek evalvacije. V toku raziskave je bilo identificiranih več sklopov kazalnikov za vrednotenje politik na področju e-uprave, kljub temu pa morajo biti kazalniki, s ciljem zagotavljanja zanesljive podpore pri procesu evalvacije, prilagojeni potrebam ocenjevalcev, institucionalnemu ekosistemu in drugim okoliščinam na področju e-uprave.

Katalog kazalnikov za evalvacijo politik na področju e-uprave, ki je bil razvit v toku raziskave je zdaj na voljo tudi strokovni in splošni javnosti. Katalog kazalnikov opredeljuje vse pomembne kazalnike, cilje njihovega merjenja, merske enote, zgodovino, strukturo, kontekst itd. Struktura predstavljenega kataloga kazalnikov predpostavlja, da imenovane kategorije kazalnikov niso dokončne in da je njihovo število in vsebino mogoče spreminjati in prilagajati specifičnim potrebam posameznih ocenjevalcev in okoljskim razmeram v katerih evalvacija politik e-uprave poteka. Katalog kazalnikov omogoča spreminjanje osnovnih sklopov kazalnikov, poljuben izbor operativnih kazalnikov in drugačno postavitev in opredelitev vidikov in ravni evalvacije.